nedelja, 03. marec 2013

ZIMA SE POSLAVLJA
























Konec je zimskih počitnic in s tem je tudi konec naših specialnih zajtrkov. No, vsaj za nekaj časa. Prav prijetno je, ko zjutraj ni treba zgodaj vstati, nato pa se na mizi znajdejo sveži, še topli rogljički iz domače pečice. Odkar imam strojček za gnetenje testa gre stvar hitreje in lažje in zato se na mizi pogosto znajde kakšna pizza, rogljički, buhteljni… in pa obvezno kruh. 

četrtek, 21. februar 2013

PO DOLGEM ČASU SPET




Že dolgo se nisem oglasila, predolgo... Vendar se je zadnjih nekaj mesecev veliko dogajalo, čeprav s stvarmi s katerimi bi raje videla da se nebi. Veliko sem preležala, bila kar pri nekaj zdravnikih, delo pa sem bila primorana pustiti v kotu. Kupila sem si še termofor za v posteljo, na račun katerega sem bila doma seveda v središču posmeha. Na to temo sem bila deležna  vsak dan ogleda kakšne komične igre v režiji in igralski zasedbi mojega Anžeta. Vendar mi je bilo vseeno, edino kar me je motilo vsak dan bolj je bil termoforjev zoprn gumijast dotik. Zato sem se odločila, da mu izdelam novo preobleko. Sprva sem mislila, da mu jo bom zašila, en dan pa sem se znašla kar s kvačko v roki in škatlo stare bombažne preje izpred deset let nazaj. Odločila sem se namreč, da uporabim kar pač imam že doma. Tisti dan sem ponovno zaživela za krajši čas. Že dolgo nisem nakvačkala nič konkretnejšega, čeprav sem kot otrok veliko prekvačkala in še več prepletla. Vsak mesec je bil izdelan vsaj en pulover. Tako mimogrede, pred televizijo. V srednji šoli pa je kvačko in pletilke zamenjal šivalni stroj. Na faksu pa je očitno zopet prišla na plan moja ljubezen do niti, saj sem diplomirala kot modna oblikovalka pletenin in sem imela še po študiju kar nekaj let veliko niti med rokami. Ampak to je že druga zgodba.

Ko je moj termofor dobil svoj mehki puloverček s puli ovratnikom pa kar naenkrat ni bil več moj. Tisti, ki se je najbolj norčeval iz mene zaradi njega, mi ga je namreč vzel. Baje je tako fino mehak in topel J

















Potem pa sem nadaljevala s preobrazbo dolgočasne kovinske škatle v kateri imam spravljene čopiče. Sedaj sem z njo prav zadovoljna, ker mi med drugim polepša moj delovni kotiček. Malo sem kvačkala v postelji, še več pa pred televizijo. Moram reči, da je to dobra terapija, osrečujoča. Ampak ni se končalo pri teh bunkicah, kajti ostankov je še nekaj.






torek, 25. december 2012

LEPE PRAZNIKE / BUONE FESTE / BEST WISHES

























Letos sem okrasitev popolnoma prepustila svojemu otroku in namesto smrekice je nastalo tole.

٭٭٭٭٭٭٭٭٭٭٭٭٭                                                        

Quest'anno ho lasciato le decorazioni al mio figlio e al posto di un albero di Natale lui ne ha realizzato questa decorazuone.



nedelja, 28. oktober 2012

PRVI SNEG / LA PRIMA NEVE


                                                                            

petek, 28. september 2012

100 m POD ZEMLJO / 100 m SOTTO LA TERRA


Antonijev rov - klik





Rudarska hiša - klik


Cerkev Sv. Trojice - klik


Razstava starih realčnih učil - klik




























Prejšnji mesec sem eno popoldne na hitro skočila v Idrijo, odkrila staro jedro mesta, se zaljubila in si obljubila, da se v septembru vrnem za cel dan :) In prejšnja sobota je bil pravi dan. Bilo je odprtje dnevov evropske kulturne dediščine 2012, ko veš, da mesto pokaže največ in najboljše kar premore. Toliko se je dogajalo, da žal vsega sploh nisem mogla videti, kar pomeni, da se bom morala ponovno vrniti :))) Kar sem videla in doživela pa delim z vami.
Tako majhno mestece, pa tako bogata kulturna dediščina in vse to zaradi enega škodljivega živega srebra (vendar najbolj čistega na svetu!), ki se nahaja pod zemljo. Seveda sem se spustila pod zemljo tudi jaz, 100 m globoko, v družbi ostalih firbcov in simpatičnega nekdanjega knapa.
Vidite kotel z jedjo, ki ne daje ravno najboljšega vtisa? To je smukavc. Ko sem po Mestnem trgu že kar nekaj časa poslušala mimoidoče kako je bil dober, sem počakala na naslednjo rundo in poskusila. Bil je res odličen. Prvič sem videla in slišala za to jed, vendar mi je glavna kuharica (z rokavico) povedala recept, tako da bo kmalu zadišalo po njem tudi v moji kuhinji. Edino žlikrofov se pa res nebi lotila sama.

                                                               * * * * * * * * * * * 

Sabato scorso ho visitato Idrija, una piccola città con grande patrimonio culturale e etnologico. É molto conosciuta per la minera di mercurio (non più attiva), la seconda più vecchia e più grande al mondo. Certamente l'ho visitata anch'io. Idrija è anche una città di merletto e ottima gastronomia

ponedeljek, 10. september 2012

ARRIVEDERCI

























Te slike so še iz prejšnjega meseca, iz Passariana, ko sva se z Anžetom vračala iz morja. Ampak nisva počitnikovala v Italiji, temveč kar na slovenski obali. In kot se zame spodobi, mi je kak dan pred odhodom prišlo na pamet, kaj ko bi midva nazaj grede »skočila« še na retrospektivno razstavo Jožeta Ciuhe, za katero sam slikar pravida je njegova najboljša do sedaj. Poleg slik je na ogled tudi nekaj mozaikov. In tako sva pač naredila en velik ovinek na poti domov. 
Ta mali kraj nebi bil niti omembe vreden, če v njem nebi bilo v 17. stoletju zgrajene čudovite Vile Manin s kar 18 hektarji velikim parkom. Danes je ta kompleks, tako notranji kot zunanji, namenjen umetnosti. Poleg nekaterih stalnih razstav, kot je razstava kočij in opreme ter razstava orožja iz različnih koncev sveta, je tokrat v sami vili krasna razstava ročno narejenih kostumov nekaterih znanih italijanskih modnih oblikovalcev, z naslovom Il teatro alla Moda. Že sama vila z vsemi poslikavami in v glavni dvorani z ogromnim lestencem iz muranskega stekla ter Napoleonovo sobo je prava paša za oči, potem so pa še v vseh prostorih vsi ti kostumi z dodatki in original skicami…uff, čisto moj svet.




V parku, ki je sestavljen iz potk, hribčkov in jezerc domujejo razne eksotične vrste dreves in grmov iz celega sveta. Poleg več stoletij starih kipov pa so po celem centralnem delu na ogled tudi sodobna dela umetnikov iz številnih držav. Vendar si zaradi hude vročine in velikosti parka vsega sploh nisem mogla ogledati. Ni čudno, da so se nekoč po parku tudi otroci prevažali s kočijami.

Jože Ciuha


Levo je vhod na posestvo Vile Manin, desno pa družinska kapela sv. Andreja.
Proti večeru pa so se začeli na trati ob vhodu zbirati športni starodobniki vseh znamk in letnic.



Queste immagini sono dello scorso mese quando siamo stati a Villa Manin a Passariano (Ud). Al ritorno dalle vacanze ci siamo andati appositamente in questo splendido posto seicentesco per visitare la mostra retrospettiva di Jože Ciuha, uno dei pittore più noti della Slovenia. Nel frattempo c'era da ammirare anche la mostra Il teatro alla Moda, costumi originali fatti a mano da alcuni grandi stilisti italiani.

Parco di diciotto ettari di giardino, un splendore della natura e d'arte!

Solo posso dire che è stata una bellissima giornata per concludere la nostra vacanza.


sreda, 25. julij 2012

POLETNI NAVDIH / ISPIRAZIONE ESTIVA
























Rada imam Kale, ki so zame od nekdaj najelegantnejše rože in rada imam poletje in večerne sprehode s sladoledom v roki.


Letos mi je nekako še posebej pri srcu modra barva vseh odtenkov in tako je nastala tudi ta modra ogrlica, ki mi prikliče vonj morja, kateremu klicu se vsak dan težje upiram.