LEPE PRAZNIKE / BUONE FESTE / BEST WISHES

Letos sem okrasitev popolnoma prepustila svojemu otroku in namesto smrekice je nastalo tole.

٭٭٭٭٭٭٭٭٭٭٭٭٭                                                        

Quest'anno ho lasciato le decorazioni al mio figlio e al posto di un albero di Natale lui ne ha realizzato questa decorazuone.

PRVI SNEG / LA PRIMA NEVE

                                                                    ♥    ♥    ♥

100 m POD ZEMLJO / 100 m SOTTO LA TERRA

Antonijev rov - klik

Smukavc, žlikrofi, polenta - klik

Rudarska hiša - klik

Cerkev Sv. Trojice - klik

Razstava starih realčnih učil - klik

Prejšnji mesec sem eno popoldne na hitro skočila v Idrijo, odkrila staro jedro mesta, se zaljubila in si obljubila, da se v septembru vrnem za cel dan :) In prejšnja sobota je bil pravi dan. Bilo je odprtje dnevov evropske kulturne dediščine 2012, ko veš, da mesto pokaže največ in najboljše kar premore. Toliko se je dogajalo, da žal vsega sploh nisem mogla videti, kar pomeni, da se bom morala ponovno vrniti :))) Kar sem videla in doživela pa delim z vami.

Tako majhno mestece, pa tako bogata kulturna dediščina in vse to zaradi enega škodljivega živega srebra (vendar najbolj čistega na svetu!), ki se nahaja pod zemljo. Seveda sem se spustila pod zemljo tudi jaz, 100 m globoko, v družbi ostalih firbcov in simpatičnega nekdanjega knapa.

Vidite kotel z jedjo, ki ne daje ravno najboljšega vtisa? To je smukavc. Ko sem po Mestnem trgu že kar nekaj časa poslušala mimoidoče kako je bil dober, sem počakala na naslednjo rundo in poskusila. Bil je res odličen. Prvič sem videla in slišala za to jed, vendar mi je glavna kuharica (z rokavico) povedala recept, tako da bo kmalu zadišalo po njem tudi v moji kuhinji. Edino žlikrofov se pa res nebi lotila sama.

                                                               * * * * * * * * * * * 

Sabato scorso ho visitato Idrija, una piccola città con grande patrimonio culturale e etnologico. É molto conosciuta per la minera di mercurio (non più attiva), la seconda più vecchia e più grande al mondo. Certamente l'ho visitata anch'io. Idrija è anche una città di merletto e ottima gastronomia. 

ARRIVEDERCI

Te slike so še iz prejšnjega meseca, iz Passariana, ko sva se z Anžetom vračala iz morja. Ampak nisva počitnikovala v Italiji, temveč kar na slovenski obali. In kot se zame spodobi, mi je kak dan pred odhodom prišlo na pamet, kaj ko bi midva nazaj grede »skočila« še na retrospektivno razstavo Jožeta Ciuhe, za katero sam slikar pravi, da je njegova najboljša do sedaj. Poleg slik je na ogled tudi nekaj mozaikov. In tako sva pač naredila en velik ovinek na poti domov. 

Ta mali kraj nebi bil niti omembe vreden, če v njem nebi bilo v 17. stoletju zgrajene čudovite Vile Manin s kar 18 hektarji velikim parkom. Danes je ta kompleks, tako notranji kot zunanji, namenjen umetnosti. Poleg nekaterih stalnih razstav, kot je razstava kočij in opreme ter razstava orožja iz različnih koncev sveta, je tokrat v sami vili krasna razstava ročno narejenih kostumov nekaterih znanih italijanskih modnih oblikovalcev, z naslovom Il teatro alla Moda. Že sama vila z vsemi poslikavami in v glavni dvorani z ogromnim lestencem iz muranskega stekla ter Napoleonovo sobo je prava paša za oči, potem so pa še v vseh prostorih vsi ti kostumi z dodatki in original skicami…uff, čisto moj svet.

V parku, ki je sestavljen iz potk, hribčkov in jezerc domujejo razne eksotične vrste dreves in grmov iz celega sveta. Poleg več stoletij starih kipov pa so po celem centralnem delu na ogled tudi sodobna dela umetnikov iz številnih držav. Vendar si zaradi hude vročine in velikosti parka vsega sploh nisem mogla ogledati. Ni čudno, da so se nekoč po parku tudi otroci prevažali s kočijami.

Jože Ciuha

Levo je vhod na posestvo Vile Manin, desno pa družinska kapela sv. Andreja.

Proti večeru pa so se začeli na trati ob vhodu zbirati športni starodobniki vseh znamk in letnic.

Queste immagini sono dello scorso mese quando siamo stati a Villa Manin a Passariano (Ud). Al ritorno dalle vacanze ci siamo andati appositamente in questo splendido posto seicentesco per visitare la mostra retrospettiva di Jože Ciuha, uno dei pittore più noti della Slovenia. Nel frattempo c'era da ammirare anche la mostra Il teatro alla Moda, costumi originali fatti a mano da alcuni grandi stilisti italiani.

Parco di diciotto ettari di giardino, un splendore della natura e d'arte!

Solo posso dire che è stata una bellissima giornata per concludere la nostra vacanza.

POLETNI NAVDIH / ISPIRAZIONE ESTIVA

Rada imam Kale, ki so zame od nekdaj najelegantnejše rože in rada imam poletje in večerne sprehode s sladoledom v roki.

Letos mi je nekako še posebej pri srcu modra barva vseh odtenkov in tako je nastala tudi ta modra ogrlica, ki mi prikliče vonj morja, kateremu klicu se vsak dan težje upiram. 

VROČE, VROČE, VROČE / CALDO, CALDO, CALDO

Anja Slapničar

blackbird bags (Kristina z mamo / Kristina con la sua mamma)

Darsi

Za mano je še en ARTish, ki se odvija vsako zadnjo soboto v mesecu, v Ljubljani. Bilo je tako vroče kot v kotlu in moram priznati, da sem te fotke svojih dveh sosed naredila, ko je bil v nas še kakšen atom energije. To sta bili vedno nasmejana Anja Slapničar s svojo keramiko in Kristina z Blackbird bags. Kasneje smo samo še sedele in si hodile pod mrzlo vodo ohlajati obraz in roke. Vsa čast obiskovalcem, ki so nas v takem dnevu sploh prišli pogledati. Še posebno pa sem bila vesela gospe, ki je pred časom kupila drugje ene moje uhančke in po katerih sem jo na sejmu prepoznala. To so vedno takšne lepe zgodbe, ki mi polepšajo dan.

V kolikor želite videti moja dela v živo ali pa me želite le spoznati, me najdete zopet naslednjo soboto 7. julija, pod krošnjami dreves umetniškega sejma park Tabor (tukaj), v Ljubljani

Kar ne morem verjeti, da je že tako dolgo minilo odkar sem nazadnje kaj objavila na blogu. Na to so me še včeraj spomnili na sejmu. Ampak kaj ko čas tako hitro mineva. Prehitro. In kaj sem počela? Po pravici povedano sem prvo krajši čas malo lenuharila, razstavljala na BazArtu v Velenju, vmes pa me je zajel val barv in začel se je rojevati mavrični nakit. Vendar več o tem drugič.

                                                                    ☼ ☼ ☼ ☼ ☼

Di nuovo ho partecipato con i miei lavori al mercatino artistico di nome ARTish, che si svolge ogni ultimo sabato del mese, in pieno centro di Lubiana (capitale della Slovenia). La mia vicina di banco  è stata sempre sorridente Anja Slapničar con la sua bellissima ceramica e Kristina con le sue borse chiamate Blackbird bags. Siamo stati li al sole dalla mattina fino la sera e queste foto le ho fatte quando avevamo ancora qualche atomo d'energia.

Se volete vedere i miei lavori dal vivo, o anche solo per conoscermi, mi troverete insieme ad altri amici il sabato 7. luglio, dalle 10 alle 20 a mercatino artistico al parco Tabor (si trova qui), a Lubiana.

TA ČUDOVITA BITJA / QUESTE CREATURE MERAVIGLIOSE

♥ ne pozabi, ob tebi je VEDNO vsaj en angel ♥

♥ non dimenticare, accanto a te è SEMPRE almeno un angelo ♥

MOJ VRTIČEK / IL MIO PICCOLO ORTO

Vsako leto je malo drugačen, a na njemu vedno prevladujejo začimbnice in dišavnice, Vsega imam po malo, za sproti. Zasadila sem ga šele prejšnji teden in je že postal najljubši kotiček Angelc.

                                                                  ♣ ♣ ♣ ♣ ♣

Ogni anno è un po' diverso. Nei vasi si trova un po' di tutto, in perticolare l'erbe aromatiche. L'ho piantato settimana scorsa ed è già diventato un angolo preferito degli angeli.

LUČ SVETA / LA LUCE DEL MONDO

Bil je popoln dan, dan, ko vse klapa. Zgodnje kosilo, dobro počutje in šesti čut za destinacijo. Tokrat je čast pripadla Dolenjski, in sicer samostanu Stična, najstarejšemu še delujočemu cistercijanskemu samostanu na Slovenskem. V njegovih prostorih pa je tudi muzej krščanstva na Slovenskem, ki si ga je možno ogledati, skupaj z nekaterimi prostori samostana, le z vodenim ogledom, ob določenih urah. Nedavno je o samostanu pisala še ena blogerka, Škorčica. Moram priznati, da bi bila škoda ne videti prekrasne jedilnice in znameniti križni hodnik, da o vseh umetninah, ki jih hrani muzej niti ne govorim. Najbolj so mi padla v oči dela Mateja Sternena, Groharja, Kralja in seveda patra Gabrijela Humeka. Vsepovsod pa je seveda tudi govora o najbolj znamenitem stiškem patru, Simonu Ašiču.

Zanimiv in lep je ta samostan, a z Anžetom sva si bila enotna, da je Žička kartuzija še vedno neprekosljiva.

                                                              †  †  †  †  †  †  †  

É stato un giorno perfetto per visitare il monastero  a Stična, sorto nel 1132. É l'unico monastero cistercense ancora funzionante in Slovenia ed uno dei più grandi monumenti culturali, sacri e architettonici nazionali. La parte centrale del monastero è costruito da un corridoio a croce, considerato uno dei corridoi gotici a croce più belli della Slovenia. Il manoscritto di Stična è un'opera molto importante per la lettura slovena, poiché è uno dei primissimi manoscritti in sloveno. La sua nascita risale agli anni 1428 – 1440 nel monastero. Presso il monastero c'è anche il Museo del Cristianesimo in Slovenia.

Pero Anže ed io siamo d'accordo sul fatto che la Certosa di Žiče

è ancora insuperabile.

OPAŽENA

                                                                                              foto: Šimen Zupančič

Brez zamere, ampak tokrat se moram malo pohvaliti... V reviji Jana, ki je izšla danes, so predstavljeni moji unikati, v družbi še nekaterih ustvarjalcev, iz marčevskega ARTish-a. In prvo kar sem zinila, ampak iz srca, je bilo: »Aleluja, A L E L U J A !!!« Res je krasen, prekrasen občutek. Zato, hvala novinarki Miši Čermak.

 

Sama o sebi in svojih angelskih stvaritvah težko govorim oz. pišem, zato me je sedaj zagrabil krč in nimam kaj pametnega povedati :))) Seveda bom pa toliko bolj vesela kakšne vaše bolj zgovorne pohvale…hehehehe.

NEKAJ IDEJ / ALCUNE IDEE

To so le nekatere, vzete kar iz moje omare… Sicer pa mislim, da bi vsak našel še marsikatero idejo, ki bi se odlično podala k temu nakitu. Imaš ti kakšno svojo?

                                             ● ● ● ● ●

Queste sono solo alcune, prese del mio armadio che stanno bene con questa collana e la spilla particolare. Hai tu per caso qualche idea interessante?

V DEŽELI ŠKRATOV / NEL PAESE DEI FOLLETTI

Ko si zaželim mir in predvsem dati možgane na off se odpravim v gozd. In zadnje čase grem skoraj vsak dan. Po polju rado piha in ker ne maram vetra, je gozd nekako moje zatočišče. Tam ni vetra, ni vroče, v ozadju pa je prisotna le glasba orkestra čiv čiv, ki mi prikliče v spomin Bacha.

Na poti v gozd imam pa tudi svoj štor, na katerem rada malo posedim. S tem štorom sva nekako zelo povezana. Na njem se počutim kot med oblaki in včasih napišem kakšno pesem, kar nisem počela nikoli prej.

Nedolgo nazaj sem odkrila tudi izredno strupen navadni volčin (rožnati cvetovi). Ima lepe in omamno dišeče cvetove, katerih že sam vonj lahko povzroči glavobol. No, meni ga na srečo ni. Ko pa iz teh zrastejo rdeči plodovi, lahko že nekaj teh jagod povzroči smrt pri otroku. Zato raje nabiram trobentice, pa lapuh, čemaž in jetrnik…

                                                                        ♥ ♥ ♥ ♥ ♥

Ultimammente vado parecchie volte nel bosco dove spengo del tutto i miei pensieri. Lì non c'è vento, neanche caldo e si sente solo il canto degli uccelli che mi fa pensare a Bach. Lungo la strada verso il bosco ho anche un tronco dove per caso ho iniziato a scrivere poesie.

Alcuni giorni fa ho scoperto anche la pianta velenosa Fior di stecco. I fiori rossi sono molto profumati, ma velenosissimi. Il loro profumo può provocare mal di testa. Perciò preferisco raccogliere primule, farfari, aglio orsino, erba trinità…