četrtek, 28. april 2011

ZA LIKOVNE SLADOKUSCE

PER APPASSIONATI D' ARTE


Te dni sem med pošto dobila tudi to vabilo na odprtje likovne razstave  v Werner Berg muzej v Plibergu. In kot lahko preberete že na samem vabilu je razstava vredna ogleda.


V kolikor kdo ne pozna tega muzeja naj povem, da je v tem simpatičnem muzeju, poleg stalne razstave odličnega avstijskega slikarja 20. stoletja Werner Berga, večkrat moč videti odlične razstave drugih priznanih avtorjev, ki privabljajo likovne sladokusce iz cele Evrope. Ta majhen kraj dobesedno živi z umetnostjo, ki jo je moč zaslediti na vsakem koraku. Muzej se nahaja v samem središču kraja, v povsem na novo restavrirani hiši, z vrtom, na katerem so vedno razstavljene tudi kakšne skulpture. Zaposleni so zelo prijazni (mimogrede: najde se tudi kdo, ki govori lepo slovensko) in nasploh je v muzeju čutiti neko domačnost, kot bi šlo za družinsko podjetje. Razstave in ostale dejavnosti, ki se dogajajo v muzeju so pa sploh narejene na profesionalni ravni. Imajo pa tudi dobro založeno knjigarno, še posebej z deli Wernerja Berga. Človek tam brez problema preživi cel dan, pa bi še lahko ostal.


In questi giorni ho ricevuto questo invito all'inaugurazione della mostra presso il Museo Werner Berg in Bleiburg (Austria). Per chi non conosce questo museo carino devo dire che oltre la mostra permanente di ottimo pittore austriaco del 20. secolo, Werner Berg, spesso organizzano le mostre d'autori che atragono gli appassionati d'arte di tutt' Europa.

ponedeljek, 25. april 2011

TUDI TO SO PRAZNIKI





Rada imam praznike, kakršnekoli, pa ne samo zaradi praznovanja, ampak predvsem zaradi miru. Takrat se mi zdi, da se dnevi umirijo, nikamor se nam tako ne mudi, ni tiste napetosti v zraku. Takrat si vzamem čas zase, za bližnje. Tako sem začela spet telovaditi, no bolj meditirati :-), kar sem zadnje tedne malo zanemarila. Pa počasno srebanje kavice v moji najljubši šalici... če kaj ne maram na prtu so to pregibi, ki ostanejo, ko prt razgrneš, vendar se mi tokrat res ni dalo ponovno likati. In pa seveda za večerjo domača solata s krompirjem in čemažem. Njami. Pa obvezni sprehodi po travnikih, na katerih rada nabiram vse sorte za čaj. Včasih naju z Anžetom kar malo postrani gledajo, ko mimogrede še kaj pojeva. Letos sva že nabirala trobentice, lapuh, marjetice, trpotec, rmanove liste...


Mi piaciono le feste, qualsiasi, perchè mi danno la sensazione di pace. Mi sembra che i giorni diventano più tranquilli, ho più tempo per se stessa e per gli altri. Così ho ricominciato di fare lo streching, bere lentamente il caffè nella tazza preferita, prendermi il tempo per una sana cena e certamente fare lunghe passeggiate per prati e raccogliere varie erbe.

sreda, 20. april 2011

POMLADNA SVEŽINA






Zelo sem vesela, da vam lahko sporočim, da so vam od sedaj naprej moji izdelki na voljo tudi v galeriji Gudar, na Starem trgu 10, v Ljubljani.

Kot vidite pa mi je uspelo dati krila tudi angelu ljubezni, miru, lepih želja in drugim, ki sedaj čakajo, da poletijo k novim prijaznim lastnikom, da jih bodo lahko varovali in razveseljevali.

ponedeljek, 18. april 2011

ANGELIUS


Nekaj angelov še v povojih. Oblikovani in pobruseni so že, manjka jim še malo sončka, da dobijo barvo in kar je najpomembneje...zrasti jim morajo krila. :-)

sobota, 16. april 2011

VITRAŽI

Vsakič, ko vstopim v kakšno bolj razkošno cerkev si rada ogledujem vitraže. In v cerkvi na gradu Stainz sem res imela kaj videti. Že sama cerkev je impozantna, velika in bogata. Mi smo pri nas vajeni bolj majhnih cerkva na gradu, zato mi ja ta še toliko bolj vzela sapo. In seveda sem morala takoj vse pofotkati, še posebej vitraže, ki so v sončnem dnevu še toliko bolj izstopali v barvah in vzorcih.






Stainz je malo mestece na Avstrijskem Koroškem, približno 25 km zahodno od Graza, ki je bilo omenjeno že leta 1160. Je tipično Avstrijsko mestece polno rož, ljubkih trgovinic, pekarn in gostilnic, da je že kar malo kičasto.Iz kraja vodi lepa tlakovana kamnita pot na vrh hriba, kjer se nahaja grad s cerkvijo in baje najsodobnejšim lovskim muzejem v Evropi. Pravim baje, ker ko sem bila jaz lani poleti tam je bilo vse zaprto, čeprav je pisalo, da je odprto in žive duše ni bilo nikjer. Le cerkev je bila odprta in velik grajski vrt si si lahko ogledal čez kovinsko ograjo.

Ta grad si je znameniti nadvojvoda Janez habsburški, brat cesarja Franca, izbral za stalno rezidenco, ki se nahaja v vinorodnem območju. Že sama vožnja po okoliških krajih in vaseh je zelo lepa, sami hribčki polni vinogradov.






DOBRODOŠLICA


Tale angel zdravja se mi zdi ravno pravšnji za aprilsko muhasto vreme, ko marsikdo lahko zboli. Čeprav se sedaj že dobijo jagode, tudi pri meni so bile danes na mizi za zajterk ;-), je jabolko od nekdaj veljalo za simbol zdravja. Te dni sem se po kratki pavzi, ko je prednačil nakit, zopet lotila mojih angelov. In ta je prvi. V prihajanju pa je še angel ljubezni, miru, ...