TI SLADKI DNEVI / QUESTI GIORNI DOLCI

Po nekaj letih premora je na moji Božični mizi ponovno orehova potica. Vendar pa mi tokrat vizualno ni najbolj uspela. In ne vem zakaj. Mogoče, ker sem uporabila pšenično polnozrnato moko? Je pa vseeno dobra in narejena z ljubeznijo.

Želim vam lepe božične praznike ♥

Dopo qualche anno di pausa sul mio tavolo di Natale si trova di nuovo il dolce tradizionale sloveno di noci, chiamato potiza. E, purtroppo, quest'anno non e venuta bella. Non so perche. Forse perché ho usato la farina integrale? Ma é buona lo stesso e fatta con amore.

Vi auguro un buon Natale ♥

BAKRENE SANJE / SOGNI DI RAME

Ti jesensko zimski kratki dnevi so mi prinesli v misli prvo metalne barve, predvsem pa bakr. Čeprav sem modna oblikovalka, me moda, predvsem pa kaj je modno že nekaj časa ne zanima več in se tudi ne obračam po njej. Zakaj je temu tako, bi bilo preveč dolgočasno tu razpredati :)

Vedno pa sem se in se z leti še toliko bolj močno nekako raje prepuščam svojim mislim in čutenjem. In tako se je letos priplazil k meni baker. Nikoli nisem bila navdušena nad rjavimi barvami, letos pa jih rada uporabljam, sploh v kombinaciji z rdečo, oranžno in tudi črno. Tako so tudi uhani postali drugačni, manj je vrvice in več bakrenih dodatkov. In ker rada eksperimentiram, sem začela uporabljati tudi drugače narejeno papirno maso, ki se je izkazala za odlično. Predvsem je lažje delati z njo, tako da jo bom uporabljala še naprej. Prav tako bakreno žico in kdo ve kam me bo ponesel še ta baker.

                                                                     ♥ ♥ ♥

Questi giorni autunno-invernali, pieni di buio, mi hanno portato nel mente colori metallici, in particolare del rame. Sono una stilista, ma moda non mi interessa più da qualce tempo. Perché è così, sarebbe troppo noioso da discutere qui :)

Non mi è mai piacuto il colore marrone, però quest'anno mi sono innamorata di tutte le sue tonalità e mi piace usarlo in combinazione con il rosso, arrancione e nero. Cosi sono diventati diversi anche orecchini. Siccome mi piace sperimentare ho cominciato ad usare una cartapesta fatta diversamente dalla precedente e devo dire che sono molto contenta della scelta. In particolare, è piu facile lavorare con lei e così ho deciso di continure ad usarla. Anche il filo di rame e chissà dove mi porterà questo viaggio.

ŽENSKE IN MOŠKI BRIVNIK

Zanima me kako ženske kupujemo in predvsem kakšna darila kupujemo za svoje moške.

Ženski svet nam niti ni neznanka. Kaj pa moški? Te dni sem razmišljala o reklamni kampanji za moške brivnike Braun, v kateri nastopa José Mourinho, svetovni nogometni trener leta. Priznam, nisem nogometni navijač, ne poznam dobro niti pravil tega športa. Ampak zanimivo, prepoznam trenerja Real Madrida, z vzdevkom The Special One.

In ker me zanima psihologija, sem se začela spraševati, zakaj in kako to, da so izbrali njega in koga nagovarjajo z njim. Saj ponavadi v reklamnih kampanjah nastopajo mlade ženske ali mladi moški.

Ženske največkrat niti ne opazimo reklame za moške »igračke«. Verjetno zato, ker nagovarjajo le njih, vemo pa, da moškim stvari kupujemo ženske, razen orodja, avta ipd. Zato morajo snovalci reklam nagovarjati ženske. Pri teh brivnikih pa mislim, da z Mourinhom nagovarjajo oba, žensko in moškega. Zakaj? Zelo veliko je moških, ki so nogometni navdušenci in če že ne navijajo za španski Real Madrid, moštvo vsekakor občudujejo in s tem njegovega trenerja zaradi vrhunskih dosežkov in bi se z lahkoto poistovetili z njim. Če je on najboljši, potem so najboljši tudi ti brivniki. In moški želijo biti najboljši, občudovani. Ženskam pa pade v oči on, šarmantni José Mourinho. Je srednjih let, šarmanten, karizmatičen, uspešen in samozavesten. In resnici na ljubo, je tak moški ideal za ženske.

Do sedaj je bilo moje mnenje o njem, poleg šarmantnosti, da je preveč samozavesten oz. že kar domišljav. Potem sem pa prebrala nekaj intervjujev z njim, ki so bili posneti v zakulisju snemanja omenjene kampanje in moram priznati, da ni čudno, da ga je prestižna blagovna znamka Braun izbrala za svojega ambasadorja  brivnikov Series in obratno. On je rojen zmagovalec, za kar trdo dela in to s strastjo. Njegovo življenje je družina in nogomet. Je veren in samozavesten človek, ki hodi po svoji poti neozirajoč se na govorice drugih. Govori in dela le tisto o čemer je prepričan. In kakor je njegovo moštvo odsev njega samega, tako je on odsev Braunovih brivnikov. Redkokdaj nastopa v reklamnih kampanjah za kakšno blagovno znamko, kadar pa privoli, je to zato, ker resnično verjame v izdelek in ga tudi uporablja.

Zanimivo, da bi tudi mene prepričal in bi res lahko moškemu kupila za darilo brivnik, če bi ga uporabljal.

PO STOPNICAH NAVZGOR - 3. del / SU PER LE SCALE - 3. parte

Malo je šlo počasi, ampak tukaj je zadnje nadaljevanje 1. in 2. dela Bienala v Trstu, ki se je končal 27. novembra. V tem 3. nadstropju je bilo veliko del, tudi slika našega Klavdija Palčiča (foto št. 11). In kot je rekla vodička ene skupine:«Moderno umetnost ne rabiš razumeti, dovolj je da jo gledaš.«

                                                                        ♥ ♥ ♥

Ecco l'ultima parte parte della Biennale di Trieste che è finita la settimana scorsa. Tra le opere del terzo piano c'è anche una di nostro artista Klavdij Palčič (foto n. 11). E come diceva una signora: » Non hai bisogno di capire l'arte moderna, basta guardarla.«

ZAKAJ PA NE / MA PERCHE NO



Zanimiva je bila izkušnja mojega sodelovanja na Miklavževem sejmu v Logatcu in hkrati moj krst. Bilo je mrzlo, a hkrati prijetno, saj imam rada neposreden stik z ljudmi. Na hitro sem spoznala tudi nekatere razstavljavce, kot npr. Kristino, prav tako blogerko, katere delovno orodje je šivalni stroj. In moram priznati, da se njena podoba perfektno sklada z imenom Blackbird bags. Zadetek v polno.

Priznam, nisem človek, ki bi mu fotoaparat pomenil drug par oči, zato fotkam, ko se pač spomnim. Zato so te slike nastale, ko sem ravno postavila stojnico in niso prav nič magične ob večerni razsvetljavi, kot se spodobi za tak sejem.

Ko sem bila pa že kar malo premražena me je pa še presenetila z obiskom prijateljica Mojca z zelo stajliš termovko vročega čaja in malim čednim kozarčkom ter mi še dodatno polepšala preostanek večera.

                                                                      ♥ ♥ ♥

Un'esperienza interessante è stata la mia partecipazione al mercatino di San Nicola a Logatec (vicino Lubiana).Anche se facceva freddo era divertente, perché mi piace contatto diretto con la gente. Ho conosciuto alcuni espositori, come Kristina, che fa borse e sacchetti di stoffa. E devo ammettere che la sua immagine corrisponde perfettamente con il nome Blackbird bags.

Per la fine di serata quando ero già congelata mi ha fatto la visita la mia amica Mojca portando mi una termos elegante di tè caldo e un piccolo bicchiere. Che gesto carino.



PO STOPNICAH NAVZGOR - 2. del / SU PER LE SCALE - 2. parte

Po prvem nadstropju, ki je name pustil pečat neke hladnosti, me v drugem nadstropju pričaka ta topel prostor enkratnih del Pordenone Montanari-ja. Moj prvi vtis (slika 1) je bil… waaaauuuu.

Njegova dela so bila odkrita šele ne dolgo nazaj, čisto po naključju, ko je umetnikova žena dala v prodajo njuno preveliko hišo v Piemontu, v kateri je umetnik izoliran od sveta ustvarjal 18 let. Za njo se je začel zanimati zbiratelj indijskega rodu, Raja Khara, v kateri je odkril več kot 500 njegovih del, jo kupil in prav tako pravice za njegova dela. Pordenone Montanari, odkrit pri 73 letih je »čez noč« postal eden izmed genijev umetnosti.

                                                                         ♥ ♥ ♥

Dopo la fredezza del primo piano mi accoglie il secondo piano con tutto il suo calore del ambiente e sopratutto opere stupende dell'artista Pordenone Montanari. La mia prima impressione (foto n. 1) è stata… waaaauuuu.

PO STOPNICAH NAVZGOR - 1.del / SU PER LE SCALE - 1. parte

















Ta malo drugačen obisk Trsta sem načrtovala že septembra, zgodil pa se je šele novembra. Nisem ga pa želela zamuditi, Bienala sodobne umetnosti, ki sodi v sklop letošnjega beneškega likovnega bienala. Ne zaradi del in seveda ne tudi zaradi prostora v starem pristanišču, prenovljenega skladišča 26. Višje, ko sem se vzpenjala v nadstropja bolj mi je bilo všeč. Drugo nadstropje sledi drugič...:)

                                                                         ♥ ♥ ♥

Questa visita di Trieste l'ho progettata gia nel mese di settembre, ma è avvenuta in questi giorni di novembre. Non volevo perdere la Biennale internazionale d'arte contemporanea che fa parte della 54. Biennale di Venezia. Non per le opere ma neanche per lo spazio, magazzino n.26 del Porto Vecchio. Il secondo piano segue la prossima volta…:)