100 m POD ZEMLJO / 100 m SOTTO LA TERRA

Antonijev rov - klik

Smukavc, žlikrofi, polenta - klik

Rudarska hiša - klik

Cerkev Sv. Trojice - klik

Razstava starih realčnih učil - klik

Prejšnji mesec sem eno popoldne na hitro skočila v Idrijo, odkrila staro jedro mesta, se zaljubila in si obljubila, da se v septembru vrnem za cel dan :) In prejšnja sobota je bil pravi dan. Bilo je odprtje dnevov evropske kulturne dediščine 2012, ko veš, da mesto pokaže največ in najboljše kar premore. Toliko se je dogajalo, da žal vsega sploh nisem mogla videti, kar pomeni, da se bom morala ponovno vrniti :))) Kar sem videla in doživela pa delim z vami.

Tako majhno mestece, pa tako bogata kulturna dediščina in vse to zaradi enega škodljivega živega srebra (vendar najbolj čistega na svetu!), ki se nahaja pod zemljo. Seveda sem se spustila pod zemljo tudi jaz, 100 m globoko, v družbi ostalih firbcov in simpatičnega nekdanjega knapa.

Vidite kotel z jedjo, ki ne daje ravno najboljšega vtisa? To je smukavc. Ko sem po Mestnem trgu že kar nekaj časa poslušala mimoidoče kako je bil dober, sem počakala na naslednjo rundo in poskusila. Bil je res odličen. Prvič sem videla in slišala za to jed, vendar mi je glavna kuharica (z rokavico) povedala recept, tako da bo kmalu zadišalo po njem tudi v moji kuhinji. Edino žlikrofov se pa res nebi lotila sama.

                                                               * * * * * * * * * * * 

Sabato scorso ho visitato Idrija, una piccola città con grande patrimonio culturale e etnologico. É molto conosciuta per la minera di mercurio (non più attiva), la seconda più vecchia e più grande al mondo. Certamente l'ho visitata anch'io. Idrija è anche una città di merletto e ottima gastronomia. 

ARRIVEDERCI

Te slike so še iz prejšnjega meseca, iz Passariana, ko sva se z Anžetom vračala iz morja. Ampak nisva počitnikovala v Italiji, temveč kar na slovenski obali. In kot se zame spodobi, mi je kak dan pred odhodom prišlo na pamet, kaj ko bi midva nazaj grede »skočila« še na retrospektivno razstavo Jožeta Ciuhe, za katero sam slikar pravi, da je njegova najboljša do sedaj. Poleg slik je na ogled tudi nekaj mozaikov. In tako sva pač naredila en velik ovinek na poti domov. 

Ta mali kraj nebi bil niti omembe vreden, če v njem nebi bilo v 17. stoletju zgrajene čudovite Vile Manin s kar 18 hektarji velikim parkom. Danes je ta kompleks, tako notranji kot zunanji, namenjen umetnosti. Poleg nekaterih stalnih razstav, kot je razstava kočij in opreme ter razstava orožja iz različnih koncev sveta, je tokrat v sami vili krasna razstava ročno narejenih kostumov nekaterih znanih italijanskih modnih oblikovalcev, z naslovom Il teatro alla Moda. Že sama vila z vsemi poslikavami in v glavni dvorani z ogromnim lestencem iz muranskega stekla ter Napoleonovo sobo je prava paša za oči, potem so pa še v vseh prostorih vsi ti kostumi z dodatki in original skicami…uff, čisto moj svet.

V parku, ki je sestavljen iz potk, hribčkov in jezerc domujejo razne eksotične vrste dreves in grmov iz celega sveta. Poleg več stoletij starih kipov pa so po celem centralnem delu na ogled tudi sodobna dela umetnikov iz številnih držav. Vendar si zaradi hude vročine in velikosti parka vsega sploh nisem mogla ogledati. Ni čudno, da so se nekoč po parku tudi otroci prevažali s kočijami.

Jože Ciuha

Levo je vhod na posestvo Vile Manin, desno pa družinska kapela sv. Andreja.

Proti večeru pa so se začeli na trati ob vhodu zbirati športni starodobniki vseh znamk in letnic.

Queste immagini sono dello scorso mese quando siamo stati a Villa Manin a Passariano (Ud). Al ritorno dalle vacanze ci siamo andati appositamente in questo splendido posto seicentesco per visitare la mostra retrospettiva di Jože Ciuha, uno dei pittore più noti della Slovenia. Nel frattempo c'era da ammirare anche la mostra Il teatro alla Moda, costumi originali fatti a mano da alcuni grandi stilisti italiani.

Parco di diciotto ettari di giardino, un splendore della natura e d'arte!

Solo posso dire che è stata una bellissima giornata per concludere la nostra vacanza.

LUČ SVETA / LA LUCE DEL MONDO

Bil je popoln dan, dan, ko vse klapa. Zgodnje kosilo, dobro počutje in šesti čut za destinacijo. Tokrat je čast pripadla Dolenjski, in sicer samostanu Stična, najstarejšemu še delujočemu cistercijanskemu samostanu na Slovenskem. V njegovih prostorih pa je tudi muzej krščanstva na Slovenskem, ki si ga je možno ogledati, skupaj z nekaterimi prostori samostana, le z vodenim ogledom, ob določenih urah. Nedavno je o samostanu pisala še ena blogerka, Škorčica. Moram priznati, da bi bila škoda ne videti prekrasne jedilnice in znameniti križni hodnik, da o vseh umetninah, ki jih hrani muzej niti ne govorim. Najbolj so mi padla v oči dela Mateja Sternena, Groharja, Kralja in seveda patra Gabrijela Humeka. Vsepovsod pa je seveda tudi govora o najbolj znamenitem stiškem patru, Simonu Ašiču.

Zanimiv in lep je ta samostan, a z Anžetom sva si bila enotna, da je Žička kartuzija še vedno neprekosljiva.

                                                              †  †  †  †  †  †  †  

É stato un giorno perfetto per visitare il monastero  a Stična, sorto nel 1132. É l'unico monastero cistercense ancora funzionante in Slovenia ed uno dei più grandi monumenti culturali, sacri e architettonici nazionali. La parte centrale del monastero è costruito da un corridoio a croce, considerato uno dei corridoi gotici a croce più belli della Slovenia. Il manoscritto di Stična è un'opera molto importante per la lettura slovena, poiché è uno dei primissimi manoscritti in sloveno. La sua nascita risale agli anni 1428 – 1440 nel monastero. Presso il monastero c'è anche il Museo del Cristianesimo in Slovenia.

Pero Anže ed io siamo d'accordo sul fatto che la Certosa di Žiče

è ancora insuperabile.

PO STOPNICAH NAVZGOR - 3. del / SU PER LE SCALE - 3. parte

Malo je šlo počasi, ampak tukaj je zadnje nadaljevanje 1. in 2. dela Bienala v Trstu, ki se je končal 27. novembra. V tem 3. nadstropju je bilo veliko del, tudi slika našega Klavdija Palčiča (foto št. 11). In kot je rekla vodička ene skupine:«Moderno umetnost ne rabiš razumeti, dovolj je da jo gledaš.«

                                                                        ♥ ♥ ♥

Ecco l'ultima parte parte della Biennale di Trieste che è finita la settimana scorsa. Tra le opere del terzo piano c'è anche una di nostro artista Klavdij Palčič (foto n. 11). E come diceva una signora: » Non hai bisogno di capire l'arte moderna, basta guardarla.«