100 m POD ZEMLJO / 100 m SOTTO LA TERRA

Antonijev rov - klik

Smukavc, žlikrofi, polenta - klik

Rudarska hiša - klik

Cerkev Sv. Trojice - klik

Razstava starih realčnih učil - klik

Prejšnji mesec sem eno popoldne na hitro skočila v Idrijo, odkrila staro jedro mesta, se zaljubila in si obljubila, da se v septembru vrnem za cel dan :) In prejšnja sobota je bil pravi dan. Bilo je odprtje dnevov evropske kulturne dediščine 2012, ko veš, da mesto pokaže največ in najboljše kar premore. Toliko se je dogajalo, da žal vsega sploh nisem mogla videti, kar pomeni, da se bom morala ponovno vrniti :))) Kar sem videla in doživela pa delim z vami.

Tako majhno mestece, pa tako bogata kulturna dediščina in vse to zaradi enega škodljivega živega srebra (vendar najbolj čistega na svetu!), ki se nahaja pod zemljo. Seveda sem se spustila pod zemljo tudi jaz, 100 m globoko, v družbi ostalih firbcov in simpatičnega nekdanjega knapa.

Vidite kotel z jedjo, ki ne daje ravno najboljšega vtisa? To je smukavc. Ko sem po Mestnem trgu že kar nekaj časa poslušala mimoidoče kako je bil dober, sem počakala na naslednjo rundo in poskusila. Bil je res odličen. Prvič sem videla in slišala za to jed, vendar mi je glavna kuharica (z rokavico) povedala recept, tako da bo kmalu zadišalo po njem tudi v moji kuhinji. Edino žlikrofov se pa res nebi lotila sama.

                                                               * * * * * * * * * * * 

Sabato scorso ho visitato Idrija, una piccola città con grande patrimonio culturale e etnologico. É molto conosciuta per la minera di mercurio (non più attiva), la seconda più vecchia e più grande al mondo. Certamente l'ho visitata anch'io. Idrija è anche una città di merletto e ottima gastronomia. 

TI SLADKI DNEVI / QUESTI GIORNI DOLCI

Po nekaj letih premora je na moji Božični mizi ponovno orehova potica. Vendar pa mi tokrat vizualno ni najbolj uspela. In ne vem zakaj. Mogoče, ker sem uporabila pšenično polnozrnato moko? Je pa vseeno dobra in narejena z ljubeznijo.

Želim vam lepe božične praznike ♥

Dopo qualche anno di pausa sul mio tavolo di Natale si trova di nuovo il dolce tradizionale sloveno di noci, chiamato potiza. E, purtroppo, quest'anno non e venuta bella. Non so perche. Forse perché ho usato la farina integrale? Ma é buona lo stesso e fatta con amore.

Vi auguro un buon Natale ♥